To nedeljo bomo izvolili novega (starega) predsednika Republike Slovenije. Po prvem krogu sta v igri za funkcijo ostala dosedanji predsednik Borut Pahor in izzivalec Marjan Šarec, kamniški župan. Nizka volilna udeležba v prvem krogu je kampanji in politiki nastavila ogledalo, nadaljevanje že tako vsebinsko izpraznjene kampanje pa je bilo, še posebej za oba kandidata, pa tudi za državljane, rahlo mučno. Volilna kampanja se je zaradi personalizacije politike pričakovano osredotočila na osebnostne karakteristike in prepričanja kandidatov.

AGENDE V KAMPANJI

Kampanja se je v drugem krogu v glavnem vrtela okolu vloge in pristojnosti predsednika republike, modusa operandi slovenske politike, zunanje politike, vojske in aktualnih političnih problemov. Nobenemu izmed kandidatov ni uspelo predstaviti verodostojnega in relevantnega političnega narativa, ki bi naslovil smer razvoja slovenske, evropske ter globalne družbe.

Glede na to, da sta oba kandidata deklarirano leva, se tekma ni razmejila vzdolž tradicionalne delitve levo – desno. Šarec je napadal aktualno politično elito, populizma pa ni znal dopolniti s konkretnimi alternativnimi ideologijami in rešitvami.

MEDIJSKA SOOČENJA

Drugi krog volilne kampanje je bil glede na kontekst tekme relativno intenziven. Pahor je bil razumljivo tarča napadov in s tem prisiljen v branjenje statusa quo, kar je pomenilo tudi branjenje vseh napak in grehov aktualnega političnega razreda, kamor sicer spada tudi Šarec sam. Šarec ga je retorično znal spraviti v situacije, ko je bilo Pahorju vidno neprijetno. Napaka, ki jo je konsistentno delal Šarec pa je ta, da je s svojim dolgovezenjem in pretiravanjem vedno znova Pahorju ponudil možnost, da se vrne v igro.

Defenzivna drža je Pahorju sicer kvečjemu škodila, saj je ob očitnih nepravilnostih v številnih družbenih podsistemih, kot so zdravstvo, šolstvo in protikorupcijska komisija, miril, da zadeve v državi delujejo dobro. Čeprav se je odločil za spravljivo držo, bi moral aktualni predsednik strateško več napadati.

Takšen apologetski narativ deluje kot hrana za levi in desni populizem, ki nagovarjata nezadovoljne državljane in tiste, ki politike ne jemljejo resno. Slednjih je sodeč po nizki volilni udeležbi v prvem krogu veliko.

TERENSKA IN DIGITALNA KAMPANJA

Kampanji obeh tekmecev sta si bili relativno podobni. Oba kandidata sta bila prisotna na terenu, med ljudmi. Pahor je kljub zdravstvenim težavam nadaljeval s pohodi po Sloveniji, Šarec pa je zaradi mnogih soočenj v zaključku kampanje moral parkiral svoj znameniti avtobus.

Oba kandidata sta intenzivno uporabljala nova digitalna orodja. Pahor je v zaključku kampanje predstavil t.i. podporo od A–Ž, kjer je navajal podporo politikov, estradnikov, interesnih združenj in navadnih državljanov, Šarec pa je prepričeval z digitalnimi priponkami “Jaz sem Šarčev stric iz ozadja / Jaz sem Šarčeva teta iz ozadja”, s katerimi so si lahko uporabniki drubenih omrežij brezplačno okrasili profile.

Kampanjo so dobro izkoristili tudi mediji in predstavili nova grafična orodja za prenašanje politično relevantnih informacij do gledalcev. Svoje so oddelale tudi agencije za merjenje javnega mnenja, ki pred sklepnim delom volilne kampanje napovedujejo tesen izid.