Lamija Adži Bašar je v petek, 17. marca 2017, na povabilo Informacijske pisarne Evropskega parlamenta obiskala Slovenijo. Pri organizaciji in sprejemu Lamije Adži Bašar v Sloveniji je sodelovala tudi naša sodelavka Tjaša Božič, svetovalka za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje na IPM. Prejemnica nagrade Saharov za svobodo misli 2016 je dopoldne sodelovala na okrogli mizi o človekovih pravicah, popoldne pa jo je v Državnem zboru sprejel predsednik Odbora za zunanje zadeve Jožef Horvat.
Lamija Adži Bašar je prejemnica nagrade Saharova za svobodo misli leta 2016. Je pripadnica iraških jezidov, ene od verskih manjšin, ki jih pripadniki t. i. Islamske države sistematično pobijajo. Aprila 2016 je pobegnila iz suženjstva teroristov ISIS, decembra pa je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu prejela nagrado Saharova. Evropski parlament vsako leto podeli nagrado Saharova za svobodo misli posameznikom ali organizacijam, ki so se posebej odlikovali v svojem zavzemanju za človekove pravice in svobodo govora. Leta 2016 sta nagrado prejeli Nadia Murad in Lamija Aji Bašar, borki za pravice jezidov v Iraku.**
Ob obisku prejemnice nagrade Saharova za svobodo misli 2016 v Sloveniji je Informacijska pisarna Evropskega parlamenta organizirala okroglo mizo z naslovom Zgodba Lamije Adži Bašar – »Bom glas tistih, ki so brez glasu« – varstvo človekovih pravic, EU kot simbol človečnosti? Okroglo mizo je z uvodnim nagovorom otvoril mag. Klemen Žumer, vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, o žrtvah ugrabitev s strani ISIS, kršitvah temeljnih človekovih pravic, posledicah in vlogi EU v konfliktih na Bližnjem vzhodu pa so poleg Lamije Adži Bašar spregovorili še direktor humanitarne organizacije Air Bridge Iraq (Luftbrücke Irak) Mirza Dinnayi, evropska poslanka Patricija Šulin ter direktorica za področje kampanj in komunikacij v Amnesty International Slovenija Metka Naglič. Za strokovna izhodišča in moderiranje je poskrbela dr. Vasilka Sancin, strokovnjakinja s področja mednarodnega prava. V središču okrogle mize, ki se je je udeležilo več kot 130 udeležencev, je bila tragična zgodba Lamije Adži Bašar, gostje in udeleženci pa so spregovorili tudi o možnih ukrepih posameznih držav, Evropske unije in mednarodne skupnosti za pomoč več kot 2500 ženskam in otrokom, ki so še zmeraj v ujetništvu t. i. Islamske države ter o programih pomoči za žrtve nasilja ISIS.
Popoldne je nagrajenka obiskala Državni zbor RS, kjer jo je sprejel predsednik Odbora za zunanje zadeve Jožef Horvat. Na srečanju so prisotni naslovili položaj manjšin v Iraku, grozovite pogoje v katerih živijo žrtve nasilja s strani ISIS in vlogo evropske politike v zadevah Bližnjega vzhoda. Lamija Adži Bašar je predstavnike ljudstva pozvala k aktivni vlogi znotraj EU pri naslavljanju te problematike, k zavzemanju za okrepitev prizadevanj za vzpostavitev miru ter h konkretni pomoči pri vzpostavitvi novih humanitarnih programov za pomoč žrtvam nasilja.
V Inštitutu za politični menedžment smo veseli, da smo lahko sodelovali pri organizaciji obiska. Prepričani smo, da je ozaveščanje javnosti o hudih in nedopustnih kršitvah človekovih pravic, ki smo jim priča po svetu ter iskanje načinov zaustavitve le-teh nujno, v kolikor želimo preprečiti nadaljnja grozodejstva ter stremeti k družbi strpnosti in miru. Menimo, da imamo tudi posamezniki, ne le države, tako možnost kot tudi odgovornost ukrepati, zato mora vsak posameznik razmisliti, kako lahko pripomore k zmanjšanju takšnih grozodejstev in večjemu spoštovanju človekovih pravic, pa čeprav z majhnimi koraki.
**Zgodba Nadie Murad in Lamije Adži Bašar
Nadia Murad Base Taha in Lamija Adži Bašar sta pripadnici iraških jezidov, ene od verskih manjšin, ki jih pripadniki t.i. Islamske države sistematično pobijajo. V vasi Kočo, domačem kraju obeh prejemnic v Sindžarju (Irak), so 3. avgusta 2014 pobili vse moške. Po enem svojih najhujših napadov so ženske in otroke zasužnjili: ugrabili so vsa dekleta, tudi Adži Bašarjevo, Muradovo in njune sestre, jih večkrat preprodali in zlorabljali kot spolne sužnje. Po tem, ko jima je uspelo pobegniti sta postali glasnici žensk, ki so preživele njeno spolno nasilje.
Javno se zavzemata za priznanje genocida nad jezidsko skupnostjo, uvedbo mednarodne preiskave in pregon storilcev. EU pozivata naj stori več za zaščito ljudi na teh območjih, oziroma naj jim omogoči vsaj varno zatočišče.
Evropski parlament jima je na plenarnem zasedanju decembra lani podelil Nagrado Saharova za svobodo misli, s katero vsako leto opozori na kršitve človekovih pravic po vsem svetu.
Lamija Adži Bašar je ob prejemu dejala »Uspelo mi je pobegniti; mislim, da sem lahko zdaj glas žrtev. Nagrada mi daje moč, da nadaljujem. Bom glas tistih, ki so brez glasu. Ugrabitelji so posilili mene, mojo prijateljico in devetletno deklico. Uspele smo pobegniti, ampak pri pobegu je moja prijateljica Kathrin stopila na mino. Ta je eksplodirala in zadnje, kar sem slišala, so bili smrtni kriki, najhujša stvar, ki sem jih kdaj slišala.«