Diskurz kandidatov v ameriški volilni kampanji, še posebej populistični diskurz Donalda Trumpa, temelji na tako imenovani novi retoriki, v ospredju katere je herestetika oziroma politična manipulacija. V praksi se to izraža skozi emocionalno nabita politična sporočila, ki so zelo strateško zastavljena. Pri tem je pomembno povedati, da ne gre za skriti, temveč odkriti diskurz, ki ga del ameriške družbe želi slišati in ji je blizu. To so koncepti in ideje, ki so inherentne Ameriki in delu populacije, ki pod pretvezo slogana »Make Donald Drumpf Again« v drugih išče grešnega kozla. To je klasična populistična pozicija, ki je lagodna in temelji na zanikanju. Kot primer se to izraža napram Mehičanom, muslimanom in še komu. Klasična oblika populističnega diskurza, ki je utemeljena na kritični socialni sliki Amerike. Ob spremljanju Trumpove kampanje in njegovih shodov tako pogosto dobimo občutek, da gre preprosto za spodbujanje strahov v belem Američanu, katerega hegemonija je v zatonu.
Kljub slabim javnomnenjskim rezultatom, ki so še posebej vidni od uspešno izvedene demokratske konvencije naprej, pa ima Donald Drumpf še vedno možnost za izvolitev. Do konca ameriške volilne kampanje, ki je kompleksna in spremenljiva, je namreč še vedno ogromno časa. Njegove možnosti temeljijo zlasti na tem, da se Drumpf ponuja kot edina alternativa ameriškemu političnemu esteblišmentu. Podobno alternativo, seveda z drugimi policy usmeritvami, je ponujal Bernie Sanders, kar mu je spodletelo proti politično etablirani Clintonovi. Ta predstavlja vse kar Drumpf ne. Ustaljeno, stabilno in včasih nezanimivo alternativo, ki ne ponuja nič kar ne bi videli že v preteklosti. Tako ima Drumpf podporo med nezadovoljnimi volivci tako imenovanega novega delavskega razreda, ki ga poosebljajo slabo plačani zaposleni, prekarci, mladi brezposelni in drugi prezadolženi ameriški državljani.
Za pričujočo ameriško volilno kampanjo je značilen tudi eden najslabših imidžev kandidatov v modernih zgodovini ameriških volilnih kampanj in sama negativna kampanja. Lahko bcelo rekli, da gre skozi negativno kampanjo za tekmovanje v manj slabem imidžu. To se odraža tudi v strategijah volilne kampanje, še posebej pri Clintovi, ki od demokratske konvencije naprej še posebej dobro dela na tem. To je moč opaziti tudi na terenu oziroma ob spremljanju dela demokratskih volilnih štabov. Poleg tega pa je zanimiva profesionalizacija ameriških volilnih kampanj, ki so v primerjavi z evropskimi vsekakor v veliki prednosti. Za evropske volilne kampanje se pogosto govori, da so amerikanizirane. Gre za koncept po katerem politične stranke in kandidati v Evropi kopirajo to kar delajo stranke/kandidati v ZDA. Z drugimi besedami uvažajo orodja kampanje, ki so bila razvita v ZDA, in jih prilagajajo političnem okolju v katerem delujejo.
Za konec je pomembno omeniti tudi vedno večjo vlogo odborov za politično akcijo oziroma Super PAC-ov, ki upravljajo skoraj neomejena finančna sredstva, z namenom vplivanja na rezultat volitev ter nadaljnega vpliva na javne politike. To se pogosto rezultira v podrejenosti politike kapitalu in v negativnih učinkih na demokracijo.
Več na povezavi.