Ljubljana, 21. septembra – Aktualni predsednik Borut Pahor bo imel po mnenju analitikov Andraža Zorka in Alema Maksutija osrednjo vlogo v kampanji pred predsedniškimi volitvami. Njegovi (ne)uspehi in očitki, da se ne opredeli do pomembnih vprašanj, bodo namreč ključna tema kampanje. Posledično bo kampanja vsebinska in bo prinesla opredeljevanje do aktualnih tem, menita.

Po mnenju Andraža Zorka iz Valicona bo med temami volilne kampanje na prvem mestu očitek o neodločnosti oziroma nezavzemanju stališč trenutnega predsednika. Pahorjevi konkurenti bodo morali, da bi dokazali očitek o neopredeljevanju, po njegovem mnenju izzvati predsednika, da se opredeli glede čim več vprašanj, hkrati pa tudi sami dokazati, da so sami bolj odločni in da jih ni strah zavzeti stališča.

“Glede na to izhodišče bi bili dejansko lahko priča eni od bolj zanimivih in hkrati dostojnih kampanj v zgodovini slovenskih volitev, pri kateri bo imelo prednost opredeljevanje do aktualnih tem, namesto etiketiranja in obtoževanja,” ocenjuje Zorko.

Tudi Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment ocenjuje, da bo osrednja tema volitev aktualni predsednik Pahor in njegovi uspehi ali neuspehi v aktualnem mandatu. Del politične agende bodo po njegovem mnenju tudi teme, ki so sicer aktualne in vezane na delo vlade, kot sta drugi tir in Magna, pa tudi druge teme, ki s predsedniško funkcijo sicer formalno niso povezane.

Napovedane in že uradno vložene kandidature sicer po Maksutijevem mnenju ne bodo pomembno determinirale volilne kampanje. Pričakuje vodilno vlogo prvega favorita Pahorja in je prepričan, da bodo njegovi izzivalci v največji meri spremljali, kaj v kampanji počne ter svoje aktivnosti prilagajali temu. Vsak od kandidatov bo po njegovem mnenju prav tako skrbel za nagovarjanje svojega dela volilnega telesa, v tem pogledu se bodo razlikovale tudi njihove kampanje.

Večina kandidatov po Zorkovem mnenju napoveduje umirjeno in dostojno kampanjo. Edino neznanko glede na dosedanje nastope vidi v kandidaturi Angelce Likovič, ki bi, če bo zbrala dovolj podpore za kandidaturo, lahko s populizmi na nek način odigrala vlogo, ki jo je običajno igral predsednik SNS Zmago Jelinčič.

Izzivalci se bodo soočili s “kraljem Instagrama”

Vsi kandidati bodo po Zorkovem mnenju v kampanji uporabljali družbena omrežja, pri čemer se bodo tu soočili z močjo “kralja Instagrama”, kot tudi pravijo predsedniku Pahorju. Zorko pričakuje, da bo največ energije usmerjene ravno v ta komunikacijski kanal. “Za kaj drugega je konec koncev časa zelo malo,” je dodal.

Medtem ko bodo družbena omrežja namenjena predvsem nagovarjanju mlajše in bolj delovno aktivne populacije, pa bodo kandidati predvsem volivce zunaj glavnega mesta nagovarjali z neposrednim stikom. Za starejšo populacijo, ki je hkrati najbolj zvesta volilna baza, pa bodo ključna televizijska soočenja, meni Zorko.

Da je televizija najpomembnejši komunikacijski kanal v sicer strogo personalizirani politični tekmi, pa meni Maksuti. Televizijski oglasi in soočenja bodo po njegovem mnenju vsekakor najboljše orodje za promocijo kandidatov in za informiranje in prepričevanje volivcev. Pričakuje pa tudi uporabo tradicionalnih komunikacijskih kanalov, kot so shodi in plakati, medtem ko se ne strinja s tistimi, ki družbenim omrežjem pripisujejo “čudežno velik domet”.

Aktualni predsednik težko premagljiv

Glede pričakovanega izida volitev je Maksuti pojasnil, da je Pahor nepremagljiv, vse dokler se ne pojavi kandidat, ki ga bo podprl dobršen del politične elite in strank, ki so na tako imenovani levici oz. desnici. Trenutni izzivalci pa nastopajo kot kandidati svojih strank oziroma kot neodvisni kandidati, kar je po njegovem mnenju vsekakor premalo za zmago.

Ali bo za izvolitev predsednika potreben drugi krog, je po njegovem mnenju še najbolj odvisno od volilne udeležbe in potencialnih katastrofalnih napak ali afer, ki se bodo kandidatom zgodile med kampanjo. Maksuti osebno sicer meni, “da zaenkrat vse kaže, da bomo novega starega predsednika države dobili že v mesecu oktobru”.

Po Zorkovem mnenju pa bi Pahor postal premagljiv, če bi se v drugi krog volitev uspelo uvrstiti kandidatki SDS Romani Tomc, saj aktualni predsednik ne bi mogel računati na glasove volivcev SDS, s katerimi je zmagal na prejšnjih volitvah. “A za tak scenarij bi moralo Romani Tomc uspeti tisto, kar je uspelo Pahorju pred petimi leti, pridobiti t. i. ‘proti’ glasove, v tem primeru ‘proti Pahor’ glasove, na svojo stran, in to že v prvem krogu,” je ocenil Zorko. Ob tem je dodal, da časa za kaj takega ni prav veliko.

Maksuti je spomnil, da je inovativnost, ki smo jo videli v Pahorjevi kampanji pred petimi leti, prispevala k temu, da je uspešno mobiliziral del volilnega telesa in s tem dosegel uvrstitev v drugi krog. “Tam pa ga je čakal protikandidat, ki ni bil sprejemljiv za stranko SDS in njenega predsednika, ki je potem kot najbolj prepoznaven politični simbol v državi povedal svojim volivcem, koga naj ustoličijo na položaj predsednika. Z drugimi besedami, Borut Pahor je leta 2012 postal predsednik na temelju legitimnosti nekoga drugega,” je ocenil Maksuti.

Glede na to, da je le leto pred tem predčasno zaključil vodenje vlade, je bila Pahorjeva zmaga tudi po Zorkovem mnenju velik uspeh, predvsem pa zasluga dobro zamišljene kampanje, s katero se je približal ljudem. “Čeprav so se nekateri – in se še – iz tega norčujejo. Ampak ti so v manjšini,” je prepričan.

(vir: STA)