V dobi medijske demokracije (mediokracije) javnopolitične vsebine okrog katerih bi morale potekati volilne kampanje, izgubljajo na račun medijsko vodenega diskurza osredotočenega na značilnosti kandidatov in na druge dnevnopolitične vsebine, ki pogosto nimajo nič skupnega s politiko. Namesto tekme utemeljene na soočenju stališč glede pomembnih družbeno-političnih problemov, današnje kampanje pogosto spominjajo na preprosto tekmo (horse race) za glasove volivcev. V tej tekmi se kandidati pogosto poslužujejo elementov nove retorike, herestetike oziroma politične manipulacije, in intenzivnega prodajanja lastnega imidža kot “blaga brez vsebine”. Dominirajo profesionalne prakse političnega marketinga s katerimi kandidati bombardirajo tako volivce kot množične medije, ki so tudi v tokratni predsedniški kamapnji v ZDA osrednji oblikovalci politične realnosti.