INŠTITUT ZA POLITIČNI MENEDŽMENT PREDSTAVIL NOVO JAVNOMNENJSKO RAZISKAVO
29. november 2016 – Inštitut za politični menedžment (IPM) je na današnjem dogodku za novinarje predstavil rezultate nove javnomnenjske raziskave, v kateri je želel običajne napovedi o potencialnih volilnih izidih in priljubljenosti politikov nadgraditi z izvedbo ankete, ki bo pojasnjevala, kateri psihološki profili volivcev podpirajo različne stranke oziroma kandidate. Rezultate sta predstavila Domen Kos, direktor IPM in dr. Alem Maksuti, svetovalec za politično komuniciranje.
Javnomnenjska anketa Inštituta za politični menedžment, ki sicer temelji na teorijah politične psihologije, se od ostalih anket razlikuje po tem, da poskuša prepoznati povezanost med spremenljivkami, pri čemer dva ključna grozda spremenljivk ponazarjata osebne lastnosti posameznika in njegove temeljne vrednote. ”Ne gre več za golo preračunavanje, koga bi volivci izbrali, če bi bile volitve naslednjo nedeljo oziroma kdo je bolj (ne)priljubljen v javnosti, ampak za poskus merjenja, kakšni volivci glasujejo za katere stranke oziroma kandidate” je povedal dr. Alem Maksuti. Pri tem izhajamo iz dveh predpostavk. Prva predpostavlja, da osebne lastnosti in vrednote posameznika predstavljajo temelj njegove ideološke pozicije in (lahko) posledično vplivajo tudi na to, koga bo posameznik izbral na volitvah. Druga predpostavka temelji na ključnih teorijah iz okvira politične psihologije, ki pravijo, da so: posameznikove vrednote neposredno povezane z njegovo volilno izbiro (Zaller, 1992) in neposredno povezane s kandidatom (politikom), ki ga pri tem izbere (Carpara et al., 2006).
Raziskava je bila izvedena med 15. in 22. novembrom 2016. Pri izvedbi javnomnenjske raziskave, točneje spletne ankete, smo uporabili stratificiran kvotni vzorec po kombinaciji spola, starosti in regiji. Stratifikacija je bila pripravljena glede na populacijske podatke, izbor respondentov pa je bil znotraj stratuma narejen naključno. Po zaključku anketiranja so podatki v bazi bili dodatno uteženi glede na starost, spol in regijo, s čemer smo anketi zagotovili večjo reprezentativnost.
”Sam cilj ankete je tudi odpiranje družbeno (in politično) relevantnih vprašanj. Primarni cilj ni oblikovanje javnega mnenja in vplivati na rezultate volitev, ampak predvsem odpirati prava vprašanja. Vsi predstavljeni rezultati so le kamenček v mozaiku kompleksnega merjenja javnega mnenja, ki je vse prej kot lahko delo” je še povedal direktor inštituta Domen Kos.
- Med drugim je javnomnenjska raziskava pokazala:
V kolikor bi bile naslednjo nedeljo volitve v Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) bi na njih zmagala opozicijska SDS, ki bi dobila 11,5% glasov. Sledijo ji SD z 10%, opozicijska ZL z 6,5% in vladna SMC, ki bi osvojila 6,3% volilnih glasov. V DZ bi se prebila še NSi, ki bi osvojila 5,2% glasov. Pred vrati Državnega zbora bi ostale vladna stranka DeSUS (3,7%), Zavezništvo socialno-liberalnih (1,3%) in zunajparlamentarna SLS (3,1%). 4,4% odstotka volivcev bi glasovalo za ostale zunajparlamentarne stranke. Izrazito visok delež (30%) volivcev se ne bi udeležil državnozborskih volitev, dobra petina volivcev (točneje 22,3%) pa je neodločena oziroma ne ve komu bi na volitvah namenila svoj glas. - Rezultati ankete so prav tako pokazali, da so volivci trenutno najbolj naklonjeni predsedniku države Borutu Pahorju, ki je na lestvici priljubljenosti od 1 do 5 dosegel najvišji indeks (3,25). Sledijo mu Evropska komisarka Violeta Bulc (2,76); predsednik SD mag. Dejan Židan (2,62); vodja koalicije Združena levica Luka Mesec (2,48); premije dr. Miro Cerar; vodja pozicijske NSi Ljudmila Novak in predsednik koalicijske stranke DeSUS Karel Erjavec (2,12). Najmanj priljubljena sta predsednica Zavezništva socialno-liberalni demokratov mag. Alenka Bratušek (1,98), in vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša (1,79).
- Vrednote so se v anketi pokazale kot izrazito pomemben dejavnik vpliva na pozicioniranje volivcev in njihovo odločitev komu bi zaupali svoj glas na potencialnih volitvah, ki bi bile naslednjo nedeljo. Rezultati so pokazali, da so stališča volivcev – v primeru spremenljivk, ki odsevajo nekatere temeljne leve in desne vrednote – povezana z njihovim pozicioniranjem na kontinuumu levo-desno.
- Povezanost med temeljnimi človeškimi vrednotami in naklonjenostjo posameznem politiku se je pokazala praktično v vseh primerih, razen pri vrednoti dobrohotnost in pri politiku mag. Dejanu Židanu.
Več informacij in podrobnejše izsledke javnomnenjske raziskave si lahko pogledate na povezavi.