V petek, 2. 6. 2017, je v Grand hotelu Union potekala okrogla miza v organizaciji Inštituta za politični menedžment (IPM) in Akademije za politični menedžment (APM) z naslovom: “Predsedniške volitve kot lakmusov papir razmerja sil v slovenskem političnem prostoru”. Na okrogli mizi so svoje poglede predstavili Tanja Starič iz Radia Slovenija, Matija Stepišnik iz Večera, Grega Repovž iz Mladine ter Domen Kos in dr. Alem Maksuti iz Inštituta za politični menedžment.

Beseda je tekla o predsedniku Pahorju in njegovem delovanju na funkciji v zadnjem mandatu, kandidatih izzivalcih in njihovih potencialnih strategijah, aktualnih političnih razmerah v državi ter o vlogi medijev v političnih procesih in volilnih kampanjah.

Na vprašanje o možnostih izzivalcev, da premagajo Pahorja, je Tanja Starič odgovorila, da kljub temu, da naj bi bil Pahor že vnaprej določen za zmagovalca, trendi po Evropi kažejo, da imajo novi, nepoznani kandidati možnost za dober rezultat in celo zmago. Kakor so tradicionalni mediji pomagali Trumpu do zmage, kljub temu, da so se opredelili proti njemu, pomagajo tudi Pahorju. Drumpf je dobival veliko pozornosti s svojimi provokacijami, tako da apel medijev proti Trumpu v finišu kampanje ni dosegel volivcev. Ta fenomen moramo razumeti tudi v kontekstu Slovenije. Drumpf pretežno širi svoja sporočila prek Twitterja, kar se dogaja tudi pri nas, saj največja opozicijska stranka denimo ne komunicira več z uradnimi mediji. Staričeva je izpostavila tudi pomen televizijskih soočenj v finišu kampanje. Pomembno je, katera vprašanja bodo v centru zanimanja v televizijskih soočenjih kandidatov, ki bodo tudi preko družbenih omrežij skušali spraviti svoje agende na dnevni red. Pomemben dejavnik je tudi izbira kandidata, ki ga bo v boj poslala SDS, kar bo definitivno vplivalo na retoriko in agende kampanje.

Domen Kos je izpostavil vidike modernizacije in posledične personalizacije politike ter pomen ponudbe kandidatov in njihove prepoznavnosti za končni rezultat. Po njegovem mnenju bo Pahor v kampanji izkoriščal prepoznavnost, ki si jo je v celotni politični karieri ustvaril, njegovo prednost pa vidi tudi v njegovi ekipi, ki že 4 leta deluje kot ‘dobro naoljena mašinerija’. Pričakovati gre, da se bodo kandidati izzivalci posluževali negativne kampanje, ki je verjetno njihova edina možnost v omejenem času, ki je do volitev še na voljo. Kampanjo bodo determinirali tudi digitalni komunikacijski kanali, kjer ima Pahor veliko prednost in bo narekoval tempo. Izpostavil je tudi ključna dejavnika uspešnega političnega prepričevanja, ki sta pridobitev pozornosti in izgradnja kredibilnosti, kar Pahorju v danih okoliščinah dobro uspeva.

Matija Stepišnik je o povezavi med predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami izpostavil, da smo bili v preteklosti navajeni veliko večjega vrveža okoli predsedniških volitev kakor letos, predvsem kar se tiče angažmaja političnih strank. Politične stranke do sedaj še niso nominirale nobenega prvokategornega kandidata, kar po njegovem mnenju kaže na vnaprejšnjo kapitulacijo političnih strank ob vsesplošnem favoriziranju Pahorja. Hkrati je opozoril, da sta bila tako Peterle in Türk v preteklih predsedniških volitvah favorita, pa se jima na koncu ni izšlo za zmago. Angažma političnih strank Stepišnik vidi predvsem v boju za delček pozornosti v medijih, ki jim jo lahko prinese sodelovanje na volitvah, ki so priložnost za pozornost, lansiranje in profiliranje prihajajočih političnih frontmanov. Nadalje je izpostavil, da je Pahor produkt medijev vse od 1997. Od takrat se pozicionira kot svojevrstni fenomen, kar je vseskozi del njegove politične strategije in nastopa. Mediji ga obravnavajo kot fenomen, znanilca neke nove dobe. Digitalni mediji so postali vzporedni medijski svet in politiki kot je Pahor odlično uspevajo v teh novih okoliščinah. Ob določenih izletih v zunanji politiki je Pahor notranjepolitično zaznamoval prostor z odločitvami, kot je izbira ustavnih sodnikov ter pogosto tudi nasilno iskanje neke srednje poti, ki ni jasno profilirana levo-desno, saj nagovarja celotni spekter volilnega telesa.

Na vprašanje, čigav kandidat je dejansko Borut Pahor, je dr. Alem Maksuti odgovoril, da bo verjetno kandidiral kot neodvisni kandidat, dodal pa je, da je Pahor že prvič zmagal z glasovi SDS, kar se zna ponoviti tudi na teh volitvah. Veliki večini političnih strank naj bi ustrezal Pahorjev drugi mandat, kar pa ne pomeni, da stranke nimajo svojih, potencialno dobrih kandidatov. Maksuti je poudaril, da imamo situacijo, v kateri se družbene delitve ne projecirajo na programe strank, kar se posledično odraža v visoki volatilnosti volilnega telesa v Sloveniji. Od 2011 dalje kar 40 % slovenskih volivcev voli drugo stranko kakor na prejšnjih volitvah, zato je težko napovedati, kdo bo volil koga. Razcep levo-desno ni več uporaben v večstrankarskih sistemih, ker so razcepi drugačni in bolj globoki. Po Maksutijevem prepričanju je napačna je tudi predpostavka o racionalnem volivcu, saj se slednji predvsem preko kognitivnih bližnjic poistovetijo s kandidatom. V zvezi s pomenom volilnih kampanj na sam rezultat volitev je Maksuti kot primer navedel znanstvene raziskave, v katerih so ugotovili, da zgolj 3 % ljudi v ameriški predsedniški tekmi spremeni mnenje tekom kampanje, kar kaže na to, da imajo volilne kampanje v zadnjih 30 dneh minimalne učinke.

O šibkih točkah Pahorja kot kandidata je Grega Repovž izrazil mnenje, da ima Pahor za seboj mandat, ki je prazen in brezpredmeten. Njegov uspeh je pripisal predvsem neodgovornemu poročanju medijev o njegovem šovu in fiaskih. Pahor je po njegovem mnenju zlorabil funkcijo za promocijo lastnega imidža, pozabil pa je na politično odgovornost pri opredelitvi do pomembnih vprašanj, kakor je denimo begunska kriza ali izvolitev Trumpa. Pahorju je po Repovževem mnenju uspelo ustvariti nov ethos funkcije predsednika republike, kjer ne rabi imeti mnenja o političnih vsebinah, ampak so njegova mnenja produkt razmišljanja, kako najbolje prodati samega sebe. S tem, da je minimaliziral funkcijo predsednika republike na nastopača, se odpira razmislek o samem političnem sistemu in smiselnosti funkcije. Glede na to, da predsedniku Državnega zbora uspeva biti bolj izrazit v političnih mnenjih kakor Pahorju, Repovž predlaga ukinitev funkcije predsednika republike in prenos pristojnosti na predsednika DZ.

Okrogla miza se je zaključila z razpravo z udeleženci in pogostitvijo ob kavi.


Celotno okroglo mizo si lahko ogledate na posnetku Zasavske televizije.