Inštitut za politični menedžment (IPM) te dni zaključuje s pripravo nove javnomnenjske raziskave, ki ne bo predstavila le predvidevanj, koga bi volivci izbrali, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo oziroma kdo je najbolj (ne)priljubljen v javnosti, temveč bo odgovorila na vprašanje, kakšni volivci glasujejo za katere politične stranke oziroma kandidate. Rezultate raziskave, ki sicer temelji na teorijah politične psihologije, bo Inštitut predstavil prihodnji teden na dogodku za novinarje in medije, kasneje pa tudi na spletni strani Inštituta.
Javnomnenjska anketa Inštituta za politični menedžment se od ostalih anket razlikuje po tem, da poskuša prepoznati povezanost med spremenljivkami, pri čemer dva ključna grozda spremenljivk ponazarjata osebne lastnosti posameznika in njegove temeljne vrednote. Ne gre namreč za golo preračunavanje, koga bi volivci izbrali, če bi bile volitve naslednjo nedeljo oziroma kdo je bolj (ne)priljubljen v javnosti, ampak za poskus merjenja, kakšni volivci glasujejo za katere stranke oziroma kandidate. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da osebne lastnosti in vrednote posameznika predstavljajo temelj njegove ideološke pozicije in (lahko) posledično vplivajo tudi na to, koga bo posameznik izbral na volitvah. Druga predpostavka temelji na ključnih teorijah iz okvira politične psihologije, ki pravijo, da so:
- posameznikove vrednote neposredno povezane z njegovo volilno izbiro (Zaller, 1992) in
- posameznikove vrednote neposredno povezane s kandidatom (politikom), ki ga pri tem izbere (Carpara et al., 2006).
“Za izvedbo ankete smo se v IPM odločili, ker smo želeli preveriti, kakšni psihološki profili volivcev podpirajo različne stranke oziroma politike. Cilj ankete je preveriti povezanost med spremenljivkami in opozoriti na smiselnost oblikovanja specifičnih indeksov, s katerimi lahko vsaj do neke mere napovemo, kaj vpliva na volilno izbiro ljudi,“ pojasnjuje strokovnjak za politično komuniciranje, dr. Alem Maksuti iz Inštituta za politični menedžment.
Podobne raziskave tega tipa se v svetu sicer izvajajo pod okriljem svetovno znanih socialnih psihologov kot sta Gian Cittorio Caprara (University of Southern Mississippi) in Shalom Schwartz (Hebrew University).
“V Sloveniji se tovrstne raziskave do sedaj niso izvajale (niti v akademski sferi) kar pomeni, da gre za prvo tovrstno anketo pri nas. Izvajajo se le parcialno, kar pomeni, da vključujejo le nekatere spremenljivke. Razlog za takšno situacijo se najbrž skriva v dejstvu, da gre za relativno drag instrument, ki se pogosto uporablja za merjenje standardnih družboslovnih tematik“, dodaja direktor inštituta, Domen Kos.
Tehnično gledano je anketa sestavljena iz 87 spremenljivk, vključno z demografskimi. Za merjenje osebnih lastnosti posameznika (t. i. personality traits) smo v Inštitutu za politični menedžment (IPM) uporabili spremenljivke iz t. i. Five Factor Model-a (FFM), ki zagotavlja teoretsko utemeljene, objektivne in kvantitativno merljive indikatorje, s katerimi bomo profilirali volivce. Za merjenje osebnih vrednot smo uporabili preverjeni Portrait Values Questionaire (PVQ), ki ga uporablja tudi mednarodna primerjalna anketa European Value Studies (ESS). Uporabili smo tudi osnovne spremenljivke o ideološki poziciji volivcev, na podlagi katerih smo poskušali ugotoviti, kakšni (psihološki) profili volivcev podpirajo posamezno politično stranko oziroma politika v Sloveniji. Prav tako smo poskušali ugotoviti, ali se različni volivci med sabo razlikujejo glede samopozicioniranja na lestvici levo-desno in kakšna so njihova stališča do aktualnih ideoloških vprašanj.