V petek, 7. aprila 2017, je v organizaciji Inštituta za politični menedžment (IPM) in Akademije za politični menedžment (APM) potekala okrogla miza z naslovom “Lokalne volitve in menedžment volilnih kampanj”.
Svoje prispevke so predstavili dr. Miro Haček, redni profesor na Fakulteti za družbene vede (FDV), doc. dr. Alem Maksuti in Domen Kos iz Inštituta za politični menedžment ter Peter Jančič, novinar in dolgoletni opazovalec slovenskih volilnih kampanj. Okroglo mizo je povezoval novinar Večera mag. Aleš Kocjan. Namen okrogle mize je bil predstaviti značilnosti političnega okolja ter lokalnih volitev in volilnih kampanj v Sloveniji. Fokus razprav je bil usmerjen v lokalne volitve, ki bodo potekale jeseni 2018, okrogle mize pa se je udeležilo 40 udeležencev.
Dr. Haček je uvodoma predstavil nekaj zanimivosti lokalnih volitev v Sloveniji, s katerimi se poglobljeno ukvarja na akademski ravni. Iz predstavljenih trendov gre razbrati, da v Sloveniji narašča število nestrankarskih županov in članov občinskih oz. mestnih svetov, kar lahko razumemo kot manjšanje vpliva političnih strank na lokalni ravni. Zanimiv podatek je tudi ta, da imamo v Sloveniji 85 % stopnjo ponovne izvoljivosti županov. Prof. Haček je v uvodni predstavitvi poudaril pomembno distinkcijo med neodvisnimi in nestrankarskimi kandidati, saj mnogi, formalno nestrankarski kandidati, niso tudi neodvisni.
Dr. Maksuti je nadaljeval s predstavitvijo značilnosti političnega okolja v Sloveniji, ki ključno determinira volilne kampanje. Slednje namreč nikoli ne potekajo v vakuumu. Poleg socio-demografskih dejavnikov, specifik volilnega sistema, normativnih značilnosti volilnih enot in strukture medijske krajine je za uspešne volilne kampanje pomembno razumeti pretekle in aktualne politične dogodke, ki vplivajo na frustracije in pričakovanja volivcev. Razumevanje potreb slednjih je ključna sestavina volilnih kampanj kot namenske politične komunikacije.
Direktor IPM in doktorand FDV Domen Kos je predstavil preliminarne rezultate raziskave o lokalnih volitvah v Sloveniji leta 2014, ki predstavlja empirični temelj njegove doktorske diseratcije. V raziskavi je sodelovalo 118 županskih kandidatov iz zadnjih volitev, spregovorili pa so o izkušnjah o različnih dejavnikih lokalnih volilnih kampanj, ki so jih tudi ovrednotili. Raziskava je pokazala, da je prepoznavnost kandidata po mnenju respondentov najpomembnejši dejavnik pri doseganju volilnega uspeha. Večina kandidatov se poslužuje promocije prek tradicionalnih tiskanih medijev, manj pa jih za dosego volivcev uporablja nova digitalna orodja. Predstavljen je bil tudi podatek, da se slaba polovica volilnih kampanj začne do 2 meseca pred volitvami, manj pa je permanentnih kampanj, čeprav so te najbolj uspešne, na kar kaže tudi stopnja ponovne izvoljivosti županov. Raziskava je pokazala tudi na nizko stopnjo profesionalizacije kampanj, saj sodeč po odgovorih respondentov samo 4% lokalnih volilnih kampanj vodijo za to usposobljeni profesionalci.
Peter Jančič je sklenil uvodne prispevke s stališčem, da političnih strank na lokalni ravni ne gre odpisati. Tezo je utemeljil z vrnitvijo na distinkcijo dr. Hačka med neodvisnimi in nestrankarskimi kandidati. Čeprav določeni kandidati kandidirajo s podporo volivcev in se navzven predstavljajo kot neodvisni, za njimi še vedno stojijo politične stranke in njihove centrale. Tako z vidika finančnih kot kadrovskih virov je za marsikaterega kandidata lažje kandidirati s podporo strank, pa čeprav zgolj prikrito. Dotaknil se je tudi neuspeha Pozitivne Slovenije in SMC, relativnih zmagovalk zadnjih dveh državnozborskih volitev, na lokalnih volitvah, kar je pripisal nerazviti lokalni mreži.
Okrogla miza se je zaključila z vprašanji iz publike, v kateri so bili tudi župani in bodoči županski kandidati, zanimali pa so jih predvsem praktični napotki za prihajajoče volitve in volilne kampanje. Okrogla miza se je zaključila s pogostitvijo in sproščenim pogovorom.